Okrajni sodniki želijo ustavno presojo sodne reforme

Pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti zakona o sodiščih so na Sodni svet naslovili sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, ki so se jim pridružili tudi nekateri sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani, so za STA pojasnili na Sodnem svetu. Ta je v četrtek sklenil, da bo razpravo o tej pobudi nadaljeval na eni od naslednjih sej.

Z novo sodniško zakonodajo, ki so jo poslanci sprejeli novembra lani, se med drugim spreminja organizacija prvostopenjskih sodišč. Zdaj je v Sloveniji 44 okrajnih in 11 okrožnih sodišč, po novem pa bo samo še 11 okrožnih. To sicer ne pomeni, da bodo okrajna sodišča zaprla vrata, ampak bodo postala zunanje enote okrožnih sodišč. Reorganizacija bo zajela tudi drugačno dodeljevanje zadev. Prvostopenjski sodniki se zdaj delijo na okrajne in okrožne, po novem pa bodo vsi okrožni. Spremembe naj bi zaživele 1. januarja 2027.

"Novi zakon ni v skladu z načelom sodniške neodvisnosti"

Okrajni sodniki v pobudi zatrjujejo, da novi zakon o sodiščih ukinja okrajna sodišča in ob tem ne določa kriterijev in pogojev za premestitev sodnikov, ki delo sedaj opravljajo na okrajnih sodiščih. To po njihovem mnenju ni skladno z načelom sodniške neodvisnosti in mednarodnimi akti, ki to načelo dopolnjujejo.

"Zahtevo po sodnikovi neodstavljivosti razumejo na način, da sodnika, ki delo opravlja na okrajnem sodišču in obravnava zadeve iz okrajne pristojnosti, brez njegovega soglasja ni dopustno razporediti na delo na zadevah iz okrožne pristojnosti, brez vzpostavitve objektivnih meril za takšno razporeditev, določenih na zakonski ravni," so pojasnili na Sodnem svetu.

Ustavno neskladen pa je zakon o sodiščih po mnenju okrajnih sodnikov tudi zato, ker predsednikom sodišč daje preširoko polje diskrecijske presoje glede organizacije sodišč in razporejanja posameznih sodnikov. Vse navedeno po mnenju pobudnikov predstavlja kršitev načel pravne varnosti in enakosti pred zakonom kakor tudi načela zakonitega sodnika, ki so ključna za delovanje pravne države.

Sodni svet, ki bo o pobudi torej razpravljal na eni od naslednjih sej, je pred sprejetjem nove sodniške zakonodaje opozarjal, da sodna reforma ne sme ustaviti dela na sodiščih. Kritični so bili predvsem do načrtovane ukinitve okrajnih sodišč, saj menijo, da bi njihovo preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov.

Sodni svet je nedavno vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v delu, ki se nanaša na uvrstitev sodnikov v plačne razrede. Kot so danes pojasnili na Sodnem svetu, jih je ustavno sodišče nedavno obvestilo, da bo zahtevo sodnega sveta obravnavalo absolutno prednostno.